ko spustim
da izgine
postane zvok polnočne
strojne košnje trave
enako miren
kot zvok tvojega dihanja
preden zaspiš
ko spustim
da izgine
se gladina vode umiri
in polna luna se v njej zrcali
jasno
ko spustim
da izgine
ni razlike
med vdihom
in izdihom
ko spustim
da izgine
izgine vse
ostane le
nerojeno
ki rojeva
in pleše
kot plešejo
sončni žarki
po neskončnem
morju
ko spustim
da izgine
besede
tečejo same
čeprav ne pomenijo nič
nosijo sporočilo :
spusti
da izgineš
živjo Yoda,
kakšna sinhroniciteta z Olgo.
Tako, da njej namenjen komentar pripada tudi tebi.
Sem pač prej odprl njeno pesem. Brez zamere.
lepo bodi
Živjo , haha ja zanimivo.
Po drugi strani pa na vse sveti ista luna :)
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Yoda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!