Si v odlitkih zvezd
v prepadu
neprespane noči,
vidim te
v smaragdnem blišču
listov divjih kostanjev,
prekrivajo te
šumi nevidnih senc,
mesec drsi
med okroglinami
mrenastih oblakov
iz tvojega obraza,
z rokami segam
v prosojno temo,
da te morebiti
povlečem iz nje,
pogrešam te.
Zelo.