1

osvobodi me od morale

zapelji me v tvoji modri sobi

saj znaš 

plesati kot račka

z nedolžnostjo otrok

z zamikom

spodrsljaji in napakami

od tistih ploščic v gležnjih

od zanosa ki potuje

drugače 

kot pri meni

ki znam stvar

na pamet

osvobodi me

naj pozabim vse ikone

nekoč si pela

mi smo ljujdje

mi smo ljudje

ki jim toliko pomeni morala

naj pozabim

imela si jih osemnajst

premislila si vsak svoj gib

kot duša pesmi

jaz pa sem vse že znal na pamet

kot metronom

slinček elegance

šolan pes

jaz

ubogi pistolero zgražanja

odpni me 

zapelji zdaj 

v mladost

2

ti nisi nikdar bil mlad

je rekla

ah

predrto lastovičje srce

kaj sem vedel da me gleda

in žaluje

nenehno v pretepih

poslali so me daleč stran

in jo ukradli

obrazov čistih

brez brazgotin

bili so moralni

polni pietetnosti

jaz sem le igral

bonton

3

nekoč sem izgubil živce

in ga zabodel

sin me ni spoznal

ona je

srečna

dekle iz hiše

on profesor

tat

mladost ne more čakati

sem vedel

otroci z gradnje

iz barak

smo predmet ustanov

4

preklete smuči

znal je smučati in ji obljubljal

vse mogoče alpe

iskal sem ga po gozdu

da mu betico potisnem v smreko

da ga ogrnem

z belo odejo

na kočo pa nisem smel

v šinjelu

čizmah

ona je pila

kuhano vino iz njegovih rok

5

reši me morale moralnih

kot da jih imaš osemnajst

ko si pela

mi smo ljudje 

mi smo ljudje

ki jim toliko pomeni morala

prešlo je vse

kot zadušljiv dim

besede usoda

ti premisliš vsak svoj gib

jaz znam vse na pamet

igrajva poker

igrajva se bonton

miko