PESEM O KAMNU IN ZEMLJI
Kje si, s kom si?
Ni moč zvedeti!
Tu sem, noč si, ki ne zaspi.
V tvoji noči čas sameva,
zapri oči, da rojeva
novo pesem o kamnu in zemlji.
Pusti pesku,
da kamen pokrije,
z njim zapel bom pesem školjki,
dvignil krilo devni oljki,
da z oljem nama spet osvetli
pomladna pota, tvoja in moja.
Pusti dežju,
da zemljo napije,
naj jo burja spet razkrije,
naj jo potka k meni zvije,
da me začuti, sliši, vidi,
kdo sem, s kom sem, kje sem, kako mi je –
v novi pesmi o tebi in meni,
o kamnu in zemlji.
v tej pesmi je kar nekaj preobrazbe subjekta govora v pesem bitja, ki je navidez mrtvo in nečutno. nekoč nas ni bilo in nekoč nas ne bo. kje, kaj bomo takrat. v čigavi pesmi se bomo srečali.
mi je všeč ta tvoj preplet, če sem prav razumel.
lp, m
Lepa
Lep pozdrav, Dejan
Miko, Dejan hvala za komentar. Miko, res je, nekoč nas ni bilo in nas ne bo ... zato kamen in zemlja, ta stalna spremljevalca nas začasnežev, ki hitimo, da čim več zamujenega ovekovečimo v pesmih. Takih in drugačnih. Tudi zato sem jo malo preobrazil v Pesem o kamnu in zemlji in ji tako, upam, dal bralcu večjo širino, bodisi kot 1., 2. ali 3. osebi, ali pa kako drugače, pač po razlagi in sanjah - nas vseh - večnih sanjačev. Lp, Caki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: F2#Caki
- 30. 04. 2023 ob 00:19
- Prebrano 244 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 83.89
- Število ocen: 8