ko mi
vsa ta glasnost
udarja z bolečino
ves ta hrup
grize žveči golta opne
v katerih bivam
izvržena v zajedavsko telo
ki zmeraj nekaj hoče terja jemlje
upiram se
na zadnji mehurček lepim
medceličnino univerzuma
šepete češnjevih cvetov brez drobnih spominčic
ožilje molitev in prošenj
a svet je kot jerihonska tromba
in jaz tujka s pohojenimi prilikami
o tem, kako je vse preprosto
in da rast perutnic ne boli
Kako raznotere misli!! Nekaterim bi pritrdila, nekaterim ne! Treba se je spraševati!
Poslano:
26. 04. 2023 ob 08:20
Spremenjeno:
02. 05. 2023 ob 07:32
Hvaa, draga Nada.
V resnici bi lahko bilo vse zelo preprosto. A ta svet je narejen zato, da ni. Da lahko dobimo perutnice.
lp
pi
V tem preobremenjenem času, je pesem kot ventil, da poletiš, vsaj za trenutek se bremen znebiš.
Samo eno vprašanje?
... ki zmeraj ne(h)aj hoče terja jemlje...
... ki zmeraj ne(k)aj hoče terja jemlje...
Je to pomota ali namen, da se človek vpraša, nehaj ali nekaj hoče?
Lp. Olga
olgasem, imaš prav - zatipk :)
hvala
lp
pi
urednica
Poslano:
02. 05. 2023 ob 06:31
Spremenjeno:
02. 05. 2023 ob 06:32
Ta hrup sveta in to prizadevanje za lasten mir in prostor - občudujoče ujeto, čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana.
Lp na tih deževen dan.
pi
hvala, lizika
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 25. 04. 2023 ob 18:13
- Prebrano 371 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 174.21
- Število ocen: 12