ko mi
vsa ta glasnost
udarja z bolečino
ves ta hrup
grize žveči golta opne
v katerih bivam
izvržena v zajedavsko telo
ki zmeraj nekaj hoče terja jemlje
upiram se
na zadnji mehurček lepim
medceličnino univerzuma
šepete češnjevih cvetov brez drobnih spominčic
ožilje molitev in prošenj
a svet je kot jerihonska tromba
in jaz tujka s pohojenimi prilikami
o tem, kako je vse preprosto
in da rast perutnic ne boli
.jpg "Nada")
Kako raznotere misli!! Nekaterim bi pritrdila, nekaterim ne! Treba se je spraševati!
Hvaa, draga Nada.
V resnici bi lahko bilo vse zelo preprosto. A ta svet je narejen zato, da ni. Da lahko dobimo perutnice.
lp
pi
V tem preobremenjenem času, je pesem kot ventil, da poletiš, vsaj za trenutek se bremen znebiš.
Samo eno vprašanje?
... ki zmeraj ne(h)aj hoče terja jemlje...
... ki zmeraj ne(k)aj hoče terja jemlje...
Je to pomota ali namen, da se človek vpraša, nehaj ali nekaj hoče?
Lp. Olga
olgasem, imaš prav - zatipk :)
hvala
lp
pi
Ta hrup sveta in to prizadevanje za lasten mir in prostor - občudujoče ujeto, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 25. 04. 2023 ob 18:13
- Prebrano 537 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 174.21