NEBO

NEBO

Igra vetra
se vpleta
v stihijo časa,
ki se je razsejal čez
mrtve zenice
neke daljave.
Jaz sem golob
v dlani majskih rož
in sem čast neba.
O, nebo
v skodelici dnevov,
ki so ogrlica
na tankem vratu
boginje malin
in črnih jam.
Mar naj kričim v nebo,
da bom rojstvo
lastnega odmeva,
da bom samotno drevo,
da bom še sam nebo
za oblake
vsakdanje sive;
da bom veter v dolinah
tujih sanj,
da bom večnosti darovan
Nebo… prisloni name uho.

Burjak

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Burjak
Napisal/a: Burjak

Pesmi

  • 28. 08. 2009 ob 09:35
  • Prebrano 1143 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 520
  • Število ocen: 11

Zastavica