leti
ne sprašuj
bodi mi jutro
na okopih svojih strahov
gorijo maščevalci
da bi upepelili dan
na zadušenih cestah
poslušam
klic galebov
z dihom ptic prizivam morja
prostor
tvojega rojstva
veselim se tvojega dne
človek ki boš vsak človek
in boš zato sestra brat
tvoj let
bo tvoja bit
čez razdrobljenost
sredi spačenih obrazov
vseh porodnih muk
rojen v zanikanje
v pepel sovraštva
kot nič
kdorkoli
nespoznan
... nagovorila me je tvoja pesem, miko;)))
"kdorkoli si ...
veselim se tvojega dne
človek ki boš vsak človek ..."
Lep večer ti želim
koni
pozdrav, koni, morda najoddaljenejši človek.
lp,
m.
Moćni stihovi, Miko! Poletjela sam s tvojom pjesmom.
"in boš zato sestra brat
tvoj let
bo tvoja bit"
Lp, Katica
Dobr tole :)
Lep pozdrav, Dejan
zdravo, Katica, Dejan.
tako smo razdrobljeni na nacije verstva spol ..., v neskončnost, da dejstva človeka ( namreč, da v največjem in najmanjšem ni tujca), ne moremo uvideti.
ni potrebno najti definicije tega, kaj je to človek, potrebno je le streti okvir strahu, da bi ...
mogoče bi to pomenilo poleteti, ja.
pozdrav obema,
kaže da bo dan prelep.
m.
Pesem, ki v svojem letu prizemlji in s tem visočina seže v globino. Tak opis je pravzaprav nihanje, ki je značilno za svetlobo. In prav to je pomembno: razsvetliti in videti!
Čestitke!
Milan Ž.
hvala, Jošt, za poglobljeno branje in komentar.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!