človek, ki je vsak človek, se še ni rodil. ker bili bi bratje in sestre. 

moja mati je poznala lakoto. v vojni ji je ostal samo oče. 

ljudje še vedno mislijo, da je post to, da se vzdržiš hrane, čeprav jim lepo piše (mislim da pri preroku izaiji, ne vem), da je post to, da nahraniš vdovo in siroto.

svet je postal tako skažen, da berač niti ne bo vzel kruha, ker potrebuje denar za svojega lastnika.

plemenitih je malo na tem svetu. ni pa res, da jih ni.

spominjaj se lepih stvari, uživaj v lepem dnevu, ki zna pozdraviti še take rane.

lp, m

Milena, strinjam se kar je napisal Miko. Imam sestrično, ki je rojena malo pred vojno v BiH. Leta 1996 ji je umrla mama ( moja teta). Od takrat je živela v popolni revščini, ker njen oče ni hotel nikjer delati. Vse kar je zaslužil z zbiranjem starega železa je porabil zase, za kakšen topel obrok, cigarete in žgano pijačo. Kljub temu, da je bila večkrat lačna, imela raztrgana oblačila je končala osnovno šolo. Ko je dopolnila 18 let se je poročila. Z možem je odšla v Slovenijo, kjer sta si ustvarila družino (dve hčerkici), kupila hišo. Podobna zgodba je tudi njene sestre in brata. Vsi so si iz revnega življenja ustvarili dostojno človeku življenje. Torej niso obupali.

  Miko je napisal, da je post to, da nahraniš vdovo in siroto. Lahko dodam, da je ta trditev pravilna. V islamskem svetu v mesecu posta (Ramadan / Ramazan) tisti , ki postijo ne jejo in ne pijejo od svitanja do mraka zaradi tega, da občutijo kako je biti lačen in da razumejo, kako je tistim, ki so lačni. Tisti, ki imajo vsega na pretek, povabijo zvečer revne v svojo hišo, (stanovanje) in z njimi podelijo svojo hrano. Tudi v času Kurban bajrama, ko žrtvujejo ovco, kravo, kamelo, tri četrtine mesa darujejo revnim. Na žalost, nekateri iz zahodnih držav, to žrtvovanje živali v času Kurban bajrama imajo za barbarstvo. Postavljam si vprašanje, ali je žrtvovanje živali , da nahraniš lačne ljudi barbarstvo? Koliko živali vsak dan zakoljejo v klavnicah v zahodnem svetu z namenom zaslužka?

Lp!