Bilo je otroštvo,

lepo, preprosto...

Na vaškem klancu

bilo je vse,

kar zaželelo si je

otroško srce.

Tam smo se zbrali,

si zamisli dajali,

kaj bomo počeli,

kako čas preživeli...

Po gasah in skednjih

se za skrivat igrali,

vsevprek se lovili,

se za žogo podili.

Fuč smo skakali,

za svet se igrali,

se na travnik podali,

da bi rože nabrali.

V  barakah smo ždeli,

na srobotih viseli,

se za mački podili

in minke lovili.

Deklice mlade

so št'ikale rade,

se s punčkami igrale,

'odrasle postale'.

Fantje so redno

trgali hlače,

iz rogovil

so si delali frače...

Številne ideje

smo v naravi iskali,

v domišliji,

pustolovščine tkali.

Šola takrat

je pomembna  bila

a ne kakor danes -

'središče sveta'.

V življenju želeli 

smo vse osvojiti,

čimprej odrasti

in pametni biti!

tolminka