Mislila sem,

da sem umrla še tistega dne,

ko so kresnice bile

razkropljeni plamenčki,

jaz pa sem se borila za zrak

v plinski celici,

jih reševala,

eno za drugo.

Klicala sem pomoč

(z odmevom tišine)

po kanalčkih možganskih poškodb!

Istočasno igrala

pogumnico in trmoglavko,

se borila z nemočjo.

Rinila pesti v lastno drobovje,

iz sebe pregnala Evo.

In odvečno rebro, ki me je žulilo

v domišlji sem prodala na dražbi,

saj sem prejela privilegij,

ko sem izprosila odpuščanje Vseprisotnega.

Podelil mi je svetlobo!

Obsijal me, novorojeno!

In pripravil na nove bitke,

tokrat kot kresnico!

Marko Skok - Mezopotamsky