Pred oltarjem svetim en možak sedi,

vsak dan tiho moli, pobožen se mi zdi,

zgodaj zjutraj prvi v cerkev prišumlja,

vzame rožni venec in zmotit' se ne da.

Ko pa župnik, oče, hostje posveti,

možak v prvi klopi, ponižno tam kleči,

pa pred očeta stopi, poklekne brž na tla,

da župnik sveto hostjo mu v usta nežno da.

Komaj dedek vstane, gre nazaj v klopi,

da sprejme Božji kruh in Kristusovo kri,

na koncu maše župnik, blagoslov nam da,

v imenu Očeta, Sina in Svetega duha.

Amen

VonMann