Vem,
kdaj je čas,
da sem srna,
kdaj volkulja.

In kdaj moram spet do izvira.

Vse, ampak res vse, si zajela, Nada, uspelo ti je,

na preprost način,
nekateri pa poskušajo z besednimi akrobacijami in spevnimi metaforami, pa jim ne uspe nič (pametnega) povedati .

da se ne bi ponavljal ta izvir, bi jaz v prvem primeru dejal
in se spustim do reke življenja

Me veseli, da si se našel v pesmi.

O ponavljanju izvira sem že sama razmišljala, pa se mi je zdel bistven, moram še razmisliti, tudi o tvojem predlogu.

Meni pa je na portalu ravno to všeč, da najdeš raznolikost, ker vidim, da me glede na moje stanje nagovarjajo različne pesmi - tako po tematiki kot načinu pisanja - včasih rabim tudi jaz samo preprostost, včasih pa me zapeljejo besedne akrobacije.

Pozdrav Nada

Pozdravček, meni pa se zdi izvir obakrat na mestu, pač pa me zmoti naslov pesmi, ne le zato, ker se mi zdi, da ni povezave z vsebino, ampak tudi b. z. ptice mavrice: so to ptice iz mavrice, mavrične ptice? Meni bi zadostovale le ptice, saj potem napišeš, da so obarvale nebo. Pri mavričnih rečeh moramo biti pa res previdni (ker je že tako izrabljeno in pogosto deluje kičasto - vem, grozno, ampak tako je).

Premisli in če želiš, popravi,

lp, Ana

Ta pesem je bila že dostikrat spremenjena in v eni od variant je bilo nekaj podobnega:

Ptice mavrice se razprejo čez moje nebo....Ptice mavrice - mislila sem ptice, ki prinesejo barve ( in še en pomen sem imela v mislih - mavrica je nekaj kratkotrajnega in včasih tudi spregledanega - tako kot meni v življenju pride kaj lepega nasproti. a preden se zmigam, že mine) in barve kasneje niso bile omenjene.....

V objavljeni pesmi pa se strinjam s tabo  in sem popravila naslov v Ptice, hvala za natančno branje, pozdrave Nada

Čestitke k pesmi, ki opogumlja k iskanju izvira ...

lp, Ana