Ljudje so slekli bunde.
Ulica je zaživela.
Omizja pred kavarno
sonce greje.
V zraku prebujenje.
A brez drgeta v meni.
Z odmikom spremljam
neodsanjano pomlad.
Naj gre mirno mimo,
tako kot lani in predlani.
Vzdihvanja po nežnosti
pomladi bog me obvarji.
Nenavaden zaključek po uvodnih verzih o pomladi!
Tako kot praviš, Lovrenka: "Naj gre mirno mimo, tako kot lani in predlani", saj je vendar tvoja "mimohodnica", ampak ujeta je v res lepo pesem, zato ...
želim ti sončno pomlad, srečanj s prijaznimi ljudmi in čim več obujanja spominov na lepe pomladi;)))
Prisrčen pozdrav,
Breda
Lovrenka,
Seveda je človek v nekem življenjskem obdobju bolj
neposredno vpleten v dogajanje,
spet drugič pa je le opazovalec.
S tem ni nič narobe, pa tudi naj ne bi bilo razlog za žalost.
Nazadnje pa je življenje kot gledanje zanimivega filma - duša, ki praktično
nevtralno opazuje svoj v mislih ustvarjeni svet.
Lepo bodi
Bravo, pesem, ki je pravo nasprotje od vzdihovanja ob vesninem dotiku. Kajti življenje govori tudi drugačne zgodbe.
Lp, L
Ganljiva pesem.
Nada, Koni, Rajko, Gregor
hvala za odziv, seveda vsem dobro de, če nas po dolgi zimi pogreje sonce, tudi meni, ampak opevanje pomladnega prebujenja je pri meni zgubilo na teži.
Lidija,
hvala za komentar, ja res, občutki ob prihodu pomladi niso nujno taki, kot jih opeva večina pesnikov. Hvala za podčrtanko.
Vsem lep pozdrav
lovrenka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lovrenka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!