gledam oblake
deževen dan
si otrok pod svojim najljubšim oblakom
in vsaka kaplja je bitje
mati
drobijo se črke v neskončne povesti
ko ne bo več povesti ne bo več stvari
siva svetloba bo zaklenila reko
skozi mesto pa krene poslednja sirena
ah
zbudi me mati
kaj so ta zlata deževja le ognji
so me posuli šrapneli
tam moji zobje moji udi
v blatni zemlji mlake krvi
zbudi me
govori
kje je naše mesto
parki drevoredi knjižnice teater
kdo hoče našo zgodbo končati
zgodbo naše ljubezni
naše bitke vsakdana
je krivo orožje
srca razklana
še slišim sireno
še čutim deževja
vse kaplje so bitja
vse kaplje so
mati
zbudi me
zbudi
govori
so tam moji zobje moji udi
v blatni zemlji mlake krvi
Presunljivo pozicioniranje pesniškega subjekta v sfero vojne morije. Vseeno je, če so to sanje ali realnost - nesmisel vsake vojne je dejstvo.
Lp, L
pozdravljena, Lidija. hvala za komentar in izbor.
lp, m
Čestitke, Miko!
Lp, Katica
Čestitke za presunljivo pesem.
lovrenka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 13. 04. 2023 ob 18:05
- Prebrano 366 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 167.6
- Število ocen: 9