Spomin zapušča službo v moji glavi,
in odločno stopa po stezi pozabe.
Želim ga priklicati nazaj,
vendar me ne sliši in stopa naprej,
vedno samo naprej.
Ne dovoli mi,
da ga pripeljem nazaj,
odločil se je,
da me pusti samo sredi življenja.
Vsak dan me kaznuje
in mi vzame nekaj črk.
Ne bo jih nazaj,…
Besede se ne želijo več družiti z mano,
spretno se mi izmikajo
in me zasmehujejo
z mehkega oblaka polnega solz,
solz, ki jih prikličem na pomoč,
ko se zaman skušam spomniti.
Ja, pozaba boli! Dobra!!
Lp, Drago
Odhajajoče besede na mehkem oblaku, polnem solz- lep zaključek žalostinke o pozabljanju.
Lp, lidija
Darja,
čestitke z moje strani za podčrtanko. Vesel sem, da si poskušala pesem napisati malo drugače. Želim ti še kakšno podčrtanko!
Lep pozdrav. žiga Lev
Hvala Lidija in Žiga, res sem vesela, da vama je pesem všeč. Seveda sem vesela tudi, da je moja pesem Podčrtanka.
lp
Darja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: darjapeterin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!