Ves dan budna, nič zaspana,
luč je pustega vsakdana.
Vse jo mika, pridno stika,
vsega rada se dotika.
Srečna je, ko po vsej hiši
se igramo slepe miši,
vriska pa, ko bosonoga
sama se vrti dva kroga.
Suka se kot nagajivka.
Kakor mala prepirljivka
z rompompomom ni več miška,
živčke nam napne do viška.
To je znak za zamenjavo
iger in igrač, za zdravo
tekanje po sončni trati,
kjer doma so mali škrati …
… z igro vija vaja, ven.
Drago, prav razveselil si me s svojim mnenjem o pesmih za otroke. V mojih letih, ki jih ni malo, je možnost ustvarjanja zanje in z njimi pravi privilegij.
Hvaležna za spodbudo te lepo pozdravljam,
Breda
Ker zadnje čase nisem ravno v najboljši koži, ti z zamudo,
vendar z navdušenjem (*_*)
čestitam za še eno prisrčno pesmico, ki si jo posvetila dragi pravnukinji Uli, spoštovana poetinja, koni.
Prepričana pa sem tudi, da jo bo od svojih mamic in babic, slišalo veliko otroških ušes.
Bravo!!!
Lp, Marija
Marija, za tako lep odziv na Vija, vaja ven pa res ni nikoli prepozno. Vesela sem pozornosti pesnice, ki ji poezija za otroke ni tuja in, ki je tudi sama napisala že kar lepo število pesmi za otroke. Hvalaaa za čestitko in dobre želje, predvsem pa
prisrčen pozdrav in vse dobro ti želim,
Breda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: koni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!