Iz urnih kazalcev
občasno kapne solza
in odleti smeh,
lebdi tišina
in pleše nešteto glasov,
koraki v prihajanju
in odhajanju.
Včasih se premikajo tipajoče,
skozi meglo,
da jih komaj slutim,
pa spet gladko polzijo
po krožnici časa,
osvetljeni z žarkom,
ki prihaja iz mene,
da vidim v jedro mehanizma.
Z njimi vzhaja sonce,
stopa mrak.
Zemlja se vztrajno vrti,
jaz mirujoča
grem z njo naprej.
Lepa pesem
Lep pozdrav, Dejan
Hvala, lep pozdrav!
Evelina
... pesem, ki prihaja iz tebe, naj "po krožnici časa" še naprej izvablja verze, v katerih "pleše nešteto glasov";)))
Lepo te je brati, Evelina. Lep dan ti želim,
Breda
Hvala, Breda, lepo je bilo prebrati, kar si mi napisala.
Lepo se imej!
Evelina
Morda minevanje najlažje opazimo v mirovanju ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!