Ne vem zakaj, ne vem kako,
a nama se pač ni izšlo.
Obljube večne sva si dala
nekoč na magistratu,
a zdaj čez leta se mi zdijo
kakor hladen nož na vratu...
zavoljo koga se slepiva,
da vredno je trpeti
v tej mrtvi zvezi, brez ljubezni,
zakaj ne upava vzleteti?
Ko več ne ljubiš kar imaš,
a ker imaš, zdaj stran ne daš...
res slab recept za srečno zvezo,
zatirat drugega s pretvezo,
da si zaljubljen vsa ta leta,
kot da bi bil to prvi dan;
ljubezen je že odcvetela,
a ker veš, da želim si stran,
močneje "nož" na vrat pritisneš
in mi z nesmisli zagroziš,
pod krinko "jaz te vdano ljubim"
me stran od sebe ne pustiš...
Ne vem do kdaj, ne vem kako
bom zmogla te pritiske,
a ko preveč bo, šla bom stran,
da rešim se te stiske...
potem pa joči, jadikuj,
kako sem nehvaležna,
a ko se strezniš, si priznaj,
da sem bila preveč trpežna...

coprnica z barja