Je prišla z sončnim zahodu.
Za njo je veter nežen, dišeče topel.
Je prišla kot ptica iz daljni deželi, v krila ima kodre in nasmešek kot mavrica pod oblake poželenje.
Ista elegantna, ne preveč visoka.
Med prsti ima srce rdeče ki v radosti vnema.
Zelena, čuteča željena v polno cvetenje.
Kje sem bil v noči, zamudil sem njene pravljice ko bi lahko tisoči in eno noč bili.
vedel sem za korake njene, samo šteti v teme me ne znano.
Ona, stalno ista ona , ne pošilja sporočilo mojega srca.
Bi lahko zazvonila me v ušesu, tu sem ti večni nomad. O le enkrat bi lahko bil za mojih vrat.

faeq