Zapiram roman ljubezni,

zadnja črka zveni.

Prebiram še zadnje poglavje 

v moji domišljiji je slavje.

A vem, da bo kmalu le še spomin.

Preden v noč zaspim.

Saj roman imam le za določeno dobo,

vrniti ga moram pred zoro.

V mojih sanjah še odmeva,

čudovita harmonija,

vsega kar sem z njim prejela,

a nisem v polnosti dojela.

Da roman ni moj, 

da je le na izposojo.

A zdaj se je končal,

nazaj domov odpotoval.

Le še v srcu biva, 

ljubezni roman, ki me izziva.

V moji duši bodo ostali,

vsi dogodki, ki so me ganili.

Vem, da bom še brala,

a ne bom se mu predala.

Ne bo me več tako zaznamoval,

nikoli z istimi občutki več izzval.

olgasem