Veš oče

rada bi ti rekla

kako je lepi s tabo dan

a duša te bo večno pekla

ker ti boš zame nepoznan

Morda si čutil bolečino

ki duša tvoja jo zadaja

mogoče si želel do kraja

iz čaše izprazniti vino

Želela bi ti dan postlati

z žarki sonca in toplino

želela bi ljubezen dati

zamenjati za tvoje vino

A mene ti ne potrebuješ

življenja pot gre v druge kraje

ti svojo ljubo objokuješ

druge ljudi imaš od mene raje

Nekje živiš

tu blizu mene

ne vidim tvojega očesa

ne veš

kako srce mi vene

sva šla narazen

brez slovesa

Po poti hodiva vsak svoji

cvetice trgava dišeče

kakšni so občutki tvoji

ko veš

srce da je boleče

A zdaj se bogu zahvaljujem

ker tvoja noga potko išče

ne veš

da silno objokujem

ker združil naju ne bo nihče

Ne bova si roke podala

čeprav srca so vsa boleča

do konca dni bova ostala

si kakor tujca

vsa trpeča

Zatisnila oči bom svoje

si bom izmislila okras

to solzo biserno

ki joče

v rokah držala tvoj obraz

Obraz bo moker od solza

in brisala jih bom z rokami

naj sled se mojih ne pozna

preveč nesreče je med nami

Vse žive dni boš moj spomin

moj spomin

vir bolečin

kako je žalostno slovo

je solzno najino oko

Milena