Slaba noč se obeta

da pozabim doživeti dan

jutri bom drugi jaz  

pod skorjo svojih sanj

ki mi podarjajo moker spomin

nekega obdobja ko sem bil ptica

ki je obletavala tvoje telo

razburkane misli me božajo

ko sanje molčijo    

da v trenutku razprem osamele veje

in se dvignem med tvoje prsi

preden se izgubiš

ker slaba noč se obeta

ki si pohlepno prilašča tebe

te osvaja v krošnjah divjega drevesa

kjer se v prihajajoči temi

rojevajo tvoji popki

a meni misli obmirujejo na molčeči blazini

polni brezčasnega vonja po tebi.

Suzana Kavka