Ko vržeš sidro v morje spominov,

vedi da boš vzet v valove.

Nekateri te nežno bodo nosili,

drugi ti bodo pljuča zalili.

Morda te naplavijo v bolečine...

Ko se zlijejo z vetrovi,

njihovi sunki surovi odpirajo rane,

vanje nosijo sol,

oživljajo pozabljeno bol.

Dolgo se vračaš v to morje,

če misliš, da v njem si nekaj izgubil.

A tam ni ničesar.

In enkrat mora postati

dovolj.

Enkrat mora...
da lahko gres__

     domov.

Meadow lady