Vsa leta, zgodaj je prihajala -
ob zori že, na okensko polico
in isto pesem mi je dajala,
potem posedla je na bližnjo žico.
Pobrala sem odvržena peresa,
najprej le eno, potlej vedno več,
saj tudi ptice ujete so v telesa,
kot nam, odpade njim tosvetnost preč.
Ob zorah zdaj nihče mi ne zapoje,
visi na strunah daljnovodov veter,
pobrano perje je svetišče moje
in preko njega se zapiše eter.
Mi ni kot pticam pesem zvonka dana,
pod vsako noto kljuva stara rana.
Ni res, pesem ti je dana, še bolj kot pticam!
pozdrav Lovrenka
Nekatere ptice imajo svoje Poetese.
Tvoje imajo tudi roke in glavo!
In moj objem.
B
... lepaaa pesem - kot ptičje petje, ki je kdaj pa kdaj tudi otožno;)))
Lp,
koni
Irena, prelepo pesem si napisala.
( A veš, da se mi je zapisalo , čisto zares...le zakaj :)...brez presledka: pesemsi).
Na žvrgolenje :)
Majda
Lovrenka
Svit
Branka
Breda
Majda
hvala za prijazne besede <3>
objem
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!