Solze, pót, neskončna zgodba,
iščem v tebi svoje mesto.
Kruta najina pogodba,
tvojo je zaprla cesto.
Piše v njej, da tvoj sem sin,
vedno bil in vedno bom.
Vsak dobila svoj sva čin,
vojna je postala dom.
Bitka skrajno nepoštena,
zmagati si ne želim.
Ti ljubezen izgubljena,
le kako naj odpustim?
Nikdar nisem tam obstajal,
bleda senca, iluzija.
Kdo otroka bi zavajal?
Kdor sočutja ne razvija.
Zgoraj tam nekje, nekdo,
moč mi dá za nemogoče.
Skrbi zate dam slovo,
sam ostal si, dragi oče.
... dotaknila se me je zgodba, ujeta v pesem Tam, kjer me ni in ob branju pesmi me je obšla misel, da tudi ljubezen do poezije lahko z lepimi, izbranimi besedami nudi možnost izliva čustvenih stanj, izpovedi in iskanje izhoda iz težke situacije; )))
LpB
Hvala Koni. Me veseli, da te je pesem nagovorila in strinjam se, da je poezija lahko izhod ali vsaj razbremenitev iz mnogih težavnih situacij.
Lp B
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Bor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!