Ne sprašuj
Ne sprašuj me besede, ne sprašuj mi moči, koliko se zmorem, ko mi duša trpi.
Zaklenil so me ko v zaporu, a svobodna bi rada bila.
Ne sprašuj me ničesar, saj komaj diham ta zrak.
Moment je minil, zapustil si me, v tem črnem oddelku, kjer zaprli so me.
Oh shit!
Pa sem spet sama.
Ne sprašujte me ničesar, ker govoriti ne znam.
Ta moment bo tu minu, ampak kaj bo z menoj?
Ne soprašuj me ničesar, saj mi duša trpi.
Zopet kle jočem in me srce boli.
Zaprta na oddelku kot zapornik nekje med dušami, ki trpi.
Ne najdem luči, padam v brazno, kjer ni ljudi in luči.
Poznam to strašno črnino, ki se zgrne na dušo, ki ne zmore sama splavati iz vrtica pritiskov, ki jih dajejo lastni živci ... pomagajo zdravila??
Nekaj besedic bi popravila, a pesem je res lepa v svoji trpkosti.
Veš, skozi celo pesem se čuti grenko razočaranje, žalost, nemoč, a rada bi ti rekla, da so vse prevečkrat drugi ljudje že prej bili potrebni zdravljenja, preden so ti zlomili srce. Potrebuješ oddih, pogovor in tam, kjer si zaprta ni tako hudo, zdrži par dni, odšla boš ven v park, na klopci piši tako lepo poezijo, kot je ta. Obriši solze in se odloči, da ne boš nikomur več dovolila, da te zlomi. Potrebuješ pogovor, smeh in prijetno družbo. Rojena si zase in nikogar drugega! Punca, glavo pokonci in razveseli nas še s kako prelepo poezijo, saj jo komaj čakamo. Zaslužiš visoko oceno. Želim ti vse dobro! Majda
Najlepša hvala obema za tako pozitivne komentarje. <3>
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: zacarana
- 22. 03. 2023 ob 14:11
- Prebrano 182 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 69.22
- Število ocen: 4