rumenokljuna pesem
ne
nikamor ne grem
najoddaljenejša zvezda
dam ti nekaj svojega
rožo rdečo
kot kapljica krvi
vrnem ti
drobtinico srca
saj
pamet me zapušča
da sprašujem rose jutranje
ali kapljajo iz tvojih oči
solze radosti
od česa se je opil kos
kamnitega kljuna
vse spi
vse spi
tako zgodaj je začel
najoddaljenejša zvezda
si se spremenila v krik
jaz brez glasu ležim
na dnu tolmuna
prav na dnu
tvojega srca
kot v kamnu kapljice zlata
zdrobi se
odvali se
žvrgolijo ptice
rumenokljune pesmice
Super mi je pjesma, zacvrkutala je i moja duša, Miko!
Lijep pozdrav, Katica
Miko, besede v tvoji "rumenokljuni pesmi" dobesedno odpirajo vratca bralčevih domišljijsko čutnih predstav; v meni so našle odzven;
lp, koni
prisluhnila sem žvrgolenju, še enkrat, še enkrat ...
draga Katica, koni in damjana, hvala vam za vaš odziv. veseli me, da je ta moj lokalni kos, ki mi zjutraj dela družbo, našel pot tudi do vas.
lepo vas pozdravljam,
m.
Ker je kos že zapel v mojih romenokljunih vejah, razmišljam o njem in rada bi mu povedala, da ima vsaka ptica drugačen kljun. :)
Znaš.
:D
lp
pi
vse spi
vse spi
... le narava "še deluje" ...
lp, stojan
Irena in Stojan, hvala za obisk.
lp,
m.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 22. 03. 2023 ob 03:33
- Prebrano 317 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 194.68
- Število ocen: 12