V novem mestu San Domino
v graščini črni biva grof,
ki sliši na ime Marino.
Grd in masten kakor krof
zvečer počiva ob grofici,
v sosednji sobi biva škof.
Moli k blaženi Devici,
da za grofa milost da
in da bi delal po pravici.
Grof pa kup ima hčera,
ki same so velike spake,
zato bi sina 'mel kar dva.
A hčere iste so, enake,
grde kot podganja žaba
in neprimerne za graščake.
Prva z drugo ista vaba,
kakor mati njihova,
ki po smrti je pozaba.
Čeprav na glavi kup zlata
je težek kakor svinca kila,
svetlejši je kot žar neba.
Okrog kadavra zvita svila,
krsta težka, pozlačena
skoraj se je prevrnila.
Njena krona izgubljena
zdaj je skrita pred očmi
v grobu poleg nje vložena.
Zdaj hčéram to se grdo zdi,
da krona nova se že vliva,
ki jo mačeha dobi.
A ta stara pa se skriva,
ker se res boji teh spak,
zato še v sobi se umiva.
Boji se lastnih vseh napak,
ki jih prej je zagrešila,
saj bo konec spet enak.
Od strahu je pobegnila
h grofu v posteljo veliko,
saj tam edino se bo skrila.
Naslednje jutro grof si sliko
oljnato je zaželel,
zato ponudil je odliko
slikarju, če pogum bo 'mel,
da bo zrisal mu grofico,
k'tero bo za ženo vzel.
In ko slikar nariše skico
grof našteje mu zlatnike,
ker je naslikal lepotico.
Nato našteje srebrnike,
ker še barve je dodal
pa zraven dal še tri odlike.
Slikar mu sliko je prodal
za precejšen kup zlata,
zato mu grof rokó je dal.
Nato je silno šel čez vrata,
da bi s sliko se bahal,
odvihral je z njo do brata.
Pa mu brat ni hvale dal,
saj grofica lepa ni,
zato mu rablja je poslal,
saj to se prava kazen zdi,
za tistega, ki grofa graja,
zato naj smrti ne zbeži.
Čez teden dni zgodi se vstaja,
ko vstane mesto San Domino,
meso in kri iz vsega kraja,
vdira ljudstvo v graščino,
kjer prebiva slavni grof,
ki sliši na ime Marino.
Veš, Von Mann, da sem z užitkom prebral tole pomenljivo, s humorističnim pridihom prekvašeno pesem. Super!
Z lepim pozdravom,
Sašo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: VonMann
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!