Bolečina tvoja je potrkala na moja vrata
želela roko sem ji podati
da ne bi sama tavala v noči
tud' ti si jo želel pregnati
Vsa prezebla in mokra stala je pred vrati
ponujala je hladno mi roko
a vrata se niso hotela odpreti
in znova za naju bilo je lepo
Tvoje so solze se vse posušile
in moje srce te je želelo objeti
poljubljati ustnice in tvoje oči
da žarek v očeh ti znova zasveti
Srce si naslonil na moje srce
in nežno je zame bilo
ko tiho sem rekla
ljubim te
se tisoč je solzic iz njega izlilo
Nikoli nisem pozabila te
vedno iskala sem tvoje oči
nekdo pa prekrižal potko mi je
in to me v prsih še danes duši
So rane boleče in kriva sem jaz
mogoče nekoč boš oprostil mi
da sem ti dala toliko trpljenja
ne veš
kako me neskončno boli
Vedeti moraš
da tudi jaz sem trpela
ker nekam skrila se potka je moja
ki sem nestrpno iskala jo v temi
ko me prekrila roka je tvoja
.
So najini prsti se v temi sklenili
s pogledi si brisal mi solzne oči
ko glavo naslonila na tvoje sem rame
so se prižgale tisočere luči
To je pesem iz serije žalostnih pesmi; vsaka pesem tisoč solza ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!