Pomlad se rojeva si rekla in zabrstela

v popke s tanko kopreno utripa obstoja

da  je svet prazen brez poljubov

si rekla in stekla v sončen dan

me zvabila v naročje pregrehe

ko si slečena rekla da bo topla najina noč

da je življenje prosojno si rekla

in me popeljala med svobodne gibe rok

da ne spolzijo opolzke besede si rekla

ko sva podlegla pod težo želja

a si pozabila odkleniti srce

ko si rekla da me boš še jutri ljubila

in listje nikoli ne bo odpadlo si rekla

pa ga je vznesenega  posrkala minljivost.

Suzana Kavka