Spet vse po starem, nič novega, nebo plavo tako kot včeraj.
Leto je novo, pomlad je enako.
Praznina se odmeva, samo petje gozda se sliši, piš vetra se ne ustavi , sonce kroži sam njen plemen malo greje.
Le ta svet veliko pije, iz kozarca življenje kapljica ki se ne odžje.
Letos je dež ni tam na drugi stran. kamor se prazni sveti hram.
Zemlje trese pod utrujeni, o kaj želi nebesa od dokazovanje.
Ali smrt ima rada, kaj pa duša ki samo v miru ziveti želela bi rada.
Naj zvoni zvon vesolje, naj pove dosti to egeonije staro.
Naj postane pravična resnica, pa laži zadnja debela žlica.

faeq