pri svetem jožefu
imamo pred kosilom misel
imenuje se misel pred obrokom
sedim tako daleč v kotu
da slišim bolj malo
ujel sem konec …bog te išče …
in
tone navrže boga ni
marko bog je
mentorica oboje je blasfemija
franci pa je vzel v roko kos kruha
in rekel
glejte bog
voila si mislim
franci pa naprej
ali ne vidite v tem kosu kruha
sonca pšenice potokov in rek
pridnih poljedelčevih rok
kaj vas je naredilo tako slepe
da ne vidite vsega v vsem v enem
tako gluhe
da ne slišite
molitev grmenja tišine nebes
bedran ga živčno prekine
pozabil si sol in kvas
pozabil si da nestle že izdeluje umetno meso
ki ga boš jedel medtem
ko bodo nas ubijali s cepivom
proti gripi
ko bodo nas zdesetkali
…
juha reče prostovoljka
franci je kot užaloščen obsedel
... ne vidite življenja
prišepnil sem mu
pozabil si reči klofute
ali ne vidite klofute v tem vesolju za vse nas bednike božje
še posebaj za tega bedrana
ki po božji previdnosti
zmeraj doseže to
da francijevo seme
pade na kamnita tla
Zgodbasta pesem, ki zadane tudi tiste, ki nimamo obrokov pri svetem Jožefu ... čestitke,
lp, Ana
zdravo,Ana. saj ni treba k svetem jožefu, da bi se našlo dovolj utrinkov za pesmi, ki v svojih posplošitvah, lahko zgrešijo kompleksnost odnosov in iz njih polagoma izgine življenje.
težko pa je najti pravo mero. pesem, preveč načečkana z zgodbo, tudi ni več dobra.
utrinke ustvarjajo situacije in obratno. zato, vsaj jaz, moram na cesto, ali pa poslušam posebne eksperte, npr., kaj vse se je zgodilo med vožnjo z avtobusom.
res nikdar ni dolgčas. vsaj to.
hvala za postanek in nove črtice na mojih epoletah.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!