Bela klop.
Vsa razcefrana
od vremenskih spremljevalk.
Na njej sam,
z obraznimi razami
ter osivelimi lasmi.
Skozi utrujenost
melanholično motri
oranžno-žarečo sfero
nad svetlikajočim valovanjem.
Še vedno občuti
njeno toplino ob sebi
in roko na svoji,
kako se poigrava
z njegovimi prsti.
Občutek enotnega ogleda
počasi odhajajočega dneva
mu blago ljubkuje
osamelo srce.
Pozdravljena, Nuša, pesem se me je dotaknila. Morda le konec:
...
Občutek enotnega ogleda (skupnega)
počasi odhajajočega dnevamu ga blago ljubkuje.osamelo srce.
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!