AKVAMARINSKA
Jaz se bom spominjala morjà,
ker smo v objemu slane tekočine,
potem ko smo spustili se z neba,
začeli tkati zemeljske spomine.
Jaz se bom spominjala morja
zaradi bistre vôdnate tišine,
prečiščenega peskastega dna,
neukročene zemeljske divjine.
Jaz se bom spominjala morja,
ko enkrat vrnem v večne se daljine
in ko pozabim, da sem sploh bila,
in se spustim v vesoljne koprnine –
takrat se bom spominjala morja.
urednica
Poslano:
13. 03. 2023 ob 13:06
Spremenjeno:
13. 03. 2023 ob 19:58
Vau, krasno. Tole spodaj ni intervencija ali vrivek ampak hipna asociacija, na katero me je napeljala tvoja pesem.
takrat se bom spominjala morja
ker Niča sled se v pesku bo rahljala
in ko moj vdih ne bo dosegel dna
v zajemu misli več ne bo obala
takrat se bom spominjala morja
le jezik v slanost več ne bo posegel
in daleč pesem bo, onkraj vsega
na rime težek prah se bo ulegel
LP, Lidija
O, kako lep utrinek! Vesela, da moja pesem budi sestrice!
Lep pesniški pozdrav!
Čestitke avtorici pesmi Akvamarinska za čudovito pesem in čestitke urednici za izjemno domiselno hipno asociacijo na podčrtano pesem! Hvala za lep zgled.
LP, koni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin
- 13. 03. 2023 ob 12:41
- Prebrano 200 krat
Uredniško pregledano.