VDIHNI ME
pred temi vrati si bos
in premajhen
da bi videl skozi okroglo steklo
zato si vsakič nadeneš perje
in z vso svojo navlako
vstopiš tja
kjer še nisi stal
tam ni odgovorov
ki bi te čakali
je le sponka
s katero si lahko poskusiš
pripeti nase svojo senco
mogoče bo tokrat
nekdo kaj pobral
iz tvoje iztegnjene dlani
nad objemi
ki jih nisi dal
in nad obljubami
ki jih nisi izpolnil
visi razpelo
in navpična podoba resnice
v katero morda izgovoriš
nekaj tihih besed
vedno znova se rojevaš
v neskončno enost
ti pa izgubljen od iskanj
raje lepiš nase srebrne luskine
ki jih trosijo vrane
na predpražnike sanj
zakaj nisem večkrat srečen
pomisliš nad krožnikom iz porcelana
in v toplih nogavicah
ki jih je spletla babica
medtem ko ti je pripovedovala
zgodbo o rajski ptici
Hvala za odziv, Damjana.
Res je lepa.Za vdihnit :).
Lep pozdrav,
Majda
Vesel sem tvojega zapisa, Majda.
:), me veseli :), hvala, Majda
Skrivnostni prostor, ki je lahko tudi notranji - soočenje s samim sabo ...
čestitke,
lp, Ana
Poseben je občutek, ki ga imam ob branju prevoda. Hvala, Jure.
Komentiranje je zaprto!
