Sarajevska zgodba

Je ena zgodba sarajevska potujočega pesnika in njena obletnica... 

Pa na mostu zavežem srčka dva.

Za dva srca, ki sta ljubezen pred

zastave postavila.

 

Sarajevo ni samo Baščaršija...

Sarajevo je mesto, kjer sta živela

Romeo in Julija. Njuna iskrena zgodba

ljubezni lepa je in žalostna. In mnogih

src se je dotaknila. Kot dotika se bregov

mogočna reka Miljacka.

 

Sarajevo ni samo na Trebevič žičnica...

Je Romeo in Julija. Tu naproti svobodi

sta stopala objeta petindvajset letna

Srb Boško in Bošnjakinja Admira.

Le ljubiti sta se želela in pobegniti

iz obleganega mesta.

 

Sarajevo ni samo Ilidža...

Je spomin na Gozd prijateljstva,

kjer mnoga srca so bila ujeta,

kot Boško in Admira.

In zdaj minilo že tri je desetletja,

ko zgodba vse meje sveta je presegla.

( 18. 5. 1993) 

 

In zgodba naprej je stekla,

kot hitro teče čas.

Kot glasno teče Miljacka

pod mostom Vrbanja.

 

Sarajevo ni samo Skenderija...

Je čas in ura, ki je tu veliko prekrila.

A nikoli pozabila.

Čas ni pozabil Boška in tiste ure,

ki z njim ostala je večno živa.

Na mostu Vrbanja...

Do njega se je splazila ranjena

Admira samo, da še enkrat bi

ga objela. In tako skupaj krila

sta razprla.

Sarajevska Romeo in Julija.

 

Sarajevo ni samo tista vas olimpijska...

Je čas in neka mladost naša,

ki nikoli ne pozablja.

Ne pozablja dva srca sarajevska

mlada in zaljubljena.

Močnejša od samega Shakespeareja.

 

Sarajevo ni samo Jahorina bližnja...

Je mesto, kjer sta ljubila Romeo

in Julija. In postala simbol sožitja.

Sveti lik medkulturne strpnosti

in človečnosti. Lik ljubezni

iskrene nikoli pozabljene.

 

Boško in Admira z mosta Vrbanja.

Kjer je zajeta mladost in tista

leta - devetdeseta. 

Močnejša od vsakega soneta 

samega Shakespeareja. 

In le ena od zgodb velikega

Slavenskega naroda. 

Blanka Drnovšek

Nada

Poslano:
13. 03. 2023 ob 08:37

Pretresljiva resnica, ki jo pesem naredi večno!

Pretresljivo je tudi to, da življenje v Sarajevu (in tudi drugod po hudih dogodkih - npr. Kambodža ...) zelo hitro najde običajen tek in je dopadljivo trgovskim trendom, turizmu, pretoku denarja ... neusmiljeno gre naprej. Spomin pa živi v "knjigah".

Zastavica

Blanka Drnovšek

Poslano:
13. 03. 2023 ob 08:45

Nada - Naj živi naj živi!!!

Hvala vam in lep pozdrav.

D. B. 

Zastavica

Dejan Bosil

Poslano:
13. 03. 2023 ob 09:23

Lepo.

Lep pozdrav, Dejan


Zastavica

Blanka Drnovšek

Poslano:
13. 03. 2023 ob 09:43

Dejan Bosil - Hvala iz srca...

L.p.

D. B. 

Zastavica

MAKI

Poslano:
13. 03. 2023 ob 11:09

Blanka, ljubezen nikoli ne umre! 

LpM

Zastavica

Blanka Drnovšek

Poslano:
13. 03. 2023 ob 12:29

MAKI - Na kratko in jedrnato :

Ja res.

L.p.

D. B. 

Zastavica

damjana

Poslano:
13. 03. 2023 ob 16:48

Pesnitev Sarajeva ...

Zastavica

Blanka Drnovšek

Poslano:
13. 03. 2023 ob 20:39

damjana - V utripu prebujenih

src...

L.p.

D. B. 

Zastavica

Matej Krevs

Poslano:
19. 03. 2023 ob 23:56

Boško in Admira

          A.D. 1993

 

Stoji, stoji mi Beli grad,

na trgu štirna žubori,

ob njej pa guslar mi sedi,

takole poje, govori:

 

»Zgodbo o ljubezni večni,

čujte, o ljudje, ki kroži

po Balkanu brdovitem,

o ljubimcev dveh usodi

tragični, ki ju je vojna

v smrt pahnila in o borbi

dveh plemen različne vere,

prej živeči v bratstvu, slogi,

ki pa spor ju starodavni

skoraj bi spet ugonobil.

 

V Sarajevu, lepem mestu,

se godi ta zgodba, v vojni

bratomorni, ki zabila

zadnji žebelj je usodni

v krsto sončnega Balkana.

V šolski sta spoznala klopi

naša se ljubimca, Boško

in Admira, v tisti dobi,

ko olimpijada zimska

se vršila je tam doli,

srečno to bilo obdobje

je za Sarajevo, mnogi

še spominjajo se Vučka,

ki bil car je med volkovi.

 

Osem let kasneje pride

v Sarajevo vrag, ki hodi

naokrog po mestu s puško

in pobija rod nedolžni.

Vojna je in za ljubimce

to so časi nemogoči,

Boško in Admira v strahu

sanjala sta o poroki.

Za od bomb preluknjanimi

skrivala sta se zidovi,

celo leto dan in noč sta

spala in živela v grozi.

 

Pa napoči dan, ko naj bi

zakorakala k svobodi,

iz obleganega mesta

tja, kjer vlada mir spokojni.

Tam ob rečici Miljacki

se začne njun hod usodni,

skozi puškine cevi so

gledali ju kakor orli

snajperisti, ki bili so

svoji vselej kos nalogi,

muslimani na tem bregu,

a na onem Srbi voljni.

Točno pet popoldne ura

je bila, ko šla sta k vodi,

ko zavladalo premirje

je na strani mi obojni.

 

Boško in Admira z roko

v roki skozi Had demonski

šla sta ne da bi slutila,

kaj ju čaka na tej poti.

Romeu in Juliji iz

Sarajeva so po mnogih

dali mukah luč zeleno

za svobodni teritorij

sprti vojski, ki ju ganil

ton iskreni je v tej zgodbi.

 

Srb bil namreč pravoslavni

Boško je, mladenič zorni,

a Admira muslimanka

brhka črnolaska s kodri.

 

Toda nista dopustila,

da ju vera in rod loči,

zanju bog je bil Ljubezen,

ki nad vsemi je zakoni.

 

In, ko Boška je na mostu

strel pokosil smrtonosni,

ko se mrtev je na mestu

zgrudil na asfalt porozni,

smrtno ranjena Admira

zlezla k njemu je ob bok in

ga tesno prižela k sebi,

ter izdihnila v tej pozi.«

 

To odpel je guslar stari

in potegnil z lokom svojim

je še zadnjič po glasbilu,

v tem mu slednjič struna poči.

 


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Blanka Drnovšek
Napisal/a: Blanka Drnovšek

Pesmi

  • 13. 03. 2023 ob 08:09
  • Prebrano 391 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 220.62
  • Število ocen: 8

Zastavica