Pyłem księżycowym być na twoich stopach

wiatrem przy twej wstążce,

mlekiem w twoim kubku,

papierosem u ustach,

ścieżką pośród chabrów,

ławką, gdzie spoczywasz,

książką którą czytasz.

Przeszyć cię jak nitką,

otoczyć jest przestwór

być porami roku dla

twych drogich oczy

i ogniem w kominku

i dachem, co chroni

przed deszczem.

Konstanty Ildefons Gałczyński (1905 – 1953), poljski pesnik in bohem. Je ena najbolj edinstvenih osebnosti poljske literature. Njegovo delo je težko pripisati kateremu koli posebnemu gibanju, priljubljenemu v njegovem času (futurizem, kubizem, nadrealizem, eksperimentalna poezija in neoklasicizem), vendar je delno vključen v vsakega od njih. Vse življenje je bil povezan z literarnimi revijami z obeh koncev političnega spektra. V medvojnem obdobju je sodeloval s skrajno desnico.  Po vojni je med drugimi umetniškimi dejavnostmi nekaj svojih del ustvaril po pravilih socialističnega realizma. Gałczyński pogosto povsem drugače opisoval svojo biografijo. Debitiral je leta 1923, pri komaj 18 letih, tik pred vstopom na univerzo. Poznal je latinsko, nemško, francosko in angleško poezijo. V medvojnem obdobju je študiral klasiko in angleščino na Univerzi v Varšavi, a ni diplomiral. Že takrat je prevzel položaj, ki mu je bil, kot kaže, še posebej všeč – šaljivec.

V poznih 20-ih / zgodnjih 30-ih je bil del literarne avantgardne skupine Kwadryga, ustanovljene leta 1926. Leta 1930 se je Gałczyński poročil z Anno Awałow, ki je bila tudi pisateljica, avtorica otroških knjig in prevajalka ruske literature. L. 1931 je Gałczyński zapustil Poljsko in bi delal na diplomatskem uradu v Berlinu – to je bila edina 'prava' služba razen pisanja, ki jo je imel v vsem življenju. V Varšavo se je vrnil leta 1933 in kmalu zapustil. Leta 1934 – z Anno sta odšla v Vilno, kjer se jima je rodila hči Kira. Tu je Gałczyński začel intenzivno delati in sodelovati z različnimi literarnimi revijami. Leta 1936 se je družina vrnila v Varšavo, kjer je začel pisati za Prosto z mostu. Na začetku  II. sv. vojne je moral v vojsko. Sodeloval je v poljski septembrski akciji leta 1939. Kmalu so ga ujeli Rusi, kasneje pa še Nemci. Kasneje je bil ujetnik v nemškem taborišču za vojne ujetnike. Po vojni, ko je medtem obiskal Bruselj in Pariz, se je vrnil na Poljsko. Takrat je začel sodelovati z revijo Przekrój.

Njegovo delo je bilo neverjetno vsestransko in nasičeno s podobami, črpanimi iz različnih virov (vključno s poezijo in umetnostjo preteklosti – Gałczyński je bil na splošno dobro načitan in izobražen), pogosto združenih na presenetljiv ali celo na videz nesmiseln način – zato nekateri literarni kritiki opisujejo Gałczyńskega, da deluje kot na stičišču avantgarde in neoklasicizma.

Pesnika si danes najbolj zapomnimo po njegovem absurdnem ciklu Gledališče zelene gosi (Teatrzyk Zielona Gęś), ki je bil natisnjen v Przekróju med letoma 1946 in 1950. To serijo zelo kratkih dramskih oblik odlikuje groteskni in absurdni humor. Gałczyński je že v svojem času veljal za mojstra 'kabaretske' forme v poeziji, kar je pomenilo ustvarjanje del, ki so pogosto menjavajo razpoloženje in podobe. Nenavadno je, da je avtor poljskega prevoda Ode radosti, ki je mnogo desetletij kasneje postala poljska različica himne Evropske unije.

Čestitke in hvala za približevanje pozabljenih,

lp, Ana

Hvala tudi vam - za skrbne pripombe. Tale prevod je tudi dokaz, da sem pred desetletji bolje prevajal kot danes. Takrat sem imel na razpolago le slovarje iz knjižnice (npr. edini poljsko slovenski v NUK-u). Danes pa ....!