Je bila še tretja kava v dnevu, se mi zdaj dozdeva,

da oba že dobro veva, da iz naju nekaj seva,

stalno čas mineva, a nič oprijemljivega ne nastane,

greva se malo spucat, greva dati nekaj v ta svet,

pojdiva malo izven naju, pojdiva malo zaživet.

Te rime ti vedno bodo tekle, ker pač to si ti,

vsakič, ko želiš komplicirat, isto se zgodi,

pač napišeš tisto, kar leži v predalu mi,

dostopaš do rim, kot jaz do žličke zvrhane s kavo,

včasih sva se dušila v glavo s travo.

Včasih sama sebi zabluziva, zanimivo ali čudno?

Večina to prebere in zaključi mojo misel budno.

Marsikdo bi te najraje zaprl, zakopal,                                                    

ne bi ti niti vode niti zraka dal, da utoneš,

a če nehaš verjeti, da svet bo dober, stalno kloneš.

Svojega časa vam ne dam, kar na glas!

Si ga boste morali prilastiti, kot je vselej veljalo,

bo sleherni ego treba ustreliti, očistiti vsako vas,

ni vam pomagalo, ko vse v isti koš se je metalo,      -

veš, konj, ose preživijo vsakič, ko te zabodejo, ti ne!

Roko