Nocoj prav nežno bi zaspal,
samo, če tebe videl bi,
ne bi se jokal in se bal,
da te ukrasti kdo želi.
V sanjah te želim ljubiti
in te prijeti za roko,
nebeški zrak s teboj deliti,
pa čakáti kaj še bo.
A kakor črna noč zapade,
jok se v meni prebudi,
strah, da kdo mi te ukrade,
spet peklensko zagori.
Posrečena rimanka o strahu pred dejanskimi potezami v resničnem življenju ...
lp, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: VonMann
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!