» Samo še malo,…«
se je razpotegnil
v neskončno enoto
minevanja
brez jasnega cilja ali usmeritve
» srečen bom ko,… «
je obvisel nekje med
po-sedanjostjo in pred-prihodnostjo
s tem ko bolj jasno razumem in zaznavam
kapitalistično iluzijo
jo še težje krotim in zaustavljam
da mi ne bi kot kakšna sestradana svinja
pohodila in prerila celega vrta polnega pridelkov
mi pogoltnila še tistih nekaj skritih tartufov
ravnovesja za ta hude čase
družba v kateri se gibljem in jo kvazi sooblikujem
je kot nek nemaren in vase zaljubljen fuck boy
ki ga briga samo zase
za katerega sem zanimiv samo do izliva njegovega kapitalističnega semena
po pravkar oprani prevleki, stenah, kavču
in delčku mojega srca
ki ga ne morem zdrgniti s čistilom
vse njegove osvojene trofeje (seveda nas je več, kaj pa si mislil!)
pa se lahko za tem
nepotešene zvrnemo v smetnjak
za odsluženo robo.
nikdar ne bova razumela ekstaze viol na štadionu in potem.
še danes sem na avtobusu poslušal nekoga, ki je spil tri podrhaljenčke in udrihal na ves glas po levici in seveda, po socialkah.
ni hotel socializma, zdaj noče socialne države in kot prej ne ve kaj hoče. če bi ga vprašal ali je za trumpa, ne vem kaj bi odgovoril.
v njegovi zavesti to kar imenujemo nacizem, klerofašizem, in vobče dehumanizacija postaja nekaj zaželenega, ker on je žrtev.
potem, si vsi želijo potegniti skupaj...
in se spomnim tiste, ne daj bože, da se srbi slože.
po tem, bolj ali manj odšepamo do stranišča in nekateri med nami ne morejo urinirati.
dragi tom, tudi diagnoza neozdravljivo, obstaja. zato mirno počakajmo na kakšen čudež.
ton tvoje pesmi mi je všeč. težko je tako veliko, strniti v tako malo besed.
lp,
m.
O, miko, me zelo veseli in veliko pomeni, da ti je pesem všeč in hvala za tvoje podano razmišljanje! Se mi je ob njem utrnilo še par novih idej in zamisli in si mi res dal z njim misliti, seveda je tema kapitalizma skoraj neizčrpna in na nek način nikoli dokončana. Vse dobro, Tom
mislim, da je hiperprodukcija pripeljala do tega, da moraš poleg tega, da si gola delovna sila, biti tudi neka kupna moč.
seveda, kakor veš in znaš, razvrednotiti vrednost prostih parcel. če je zemljišče okoli bahmuta itn, že razprodano, za koga se borijo borci proti psom kapitala.
če bi vedeli, bi bili organizirana delovna sila, ne zgolj vojaki. itn, itn
vse dobro, kapital dobesedno krivi jeklene droge struktur in to bega vse vpletene stranke, mislim.
zemlja se drastično manjša.
lp, m
Oh, spet velik premislek. Ja se vsekakor strinjam z vsem napisanim in tudi sam menim, da bi se morali bolj združevati in medsebojno podpirati in ne med seboj tekmovati in se tako grupirati na te in one. In ja na tak način se zemlja res manjša, zanimiva misel.
Lp, Tom
Edino tale verz:
pohodila in prerila celega vrta, polnega pridelkov
Aha seveda, hvala Ana! Popravim. Lepo nedeljo, Tom
Aha, si že popravila, hvala!
Hm? Nisem v pesmi, samo v komentarju ;)
Joj, komunikacijski šum, sem popravil, hvala. Lp, Tom
;) se zgodi ... čestitke k pesmi,
lp, Ana
Najlepša hvala, draga Ana! Lp, Tom
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tom Veber
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!