Stihovi nabijeni energijom, Svit.

Lp, Katica

OJ, Katica, takšno je življenje.
Hvala za izrečeno. 

Svit, na ta daljši dopust, se mi ne mudi tako zelo. drugače pa tudi meni energija prija in končno sem neka energija. jaz jo raje imenujem inteligenca, čeprav se nimam za brihtnega in je ne morem pripisati takoimenovanim slepim silam narave.

življenje je v resnici velika borba s temi silami in poskus, da bi jih obrnili sebi v prid. bolj ali manj uspešen poskus. 

vedno pa se srečava pri nečem, kar presega (vsaj v tem trenutku), moč človeškega dojemanja. hkrati pa verjamem, da so vsi odgovori v nas.

če bi le za trenutek dojeli vesolje kot nekaj notranjega, bi spoznali veliko, naj uporabim to razprodano besedo, ljubezen.

še vedno mi ostane moja smrt. ki je nekje pod mojo kožo. to pa, da manjši kot je človek, večji je njegov bog, niti ni nujno slabo.

še vedno se štejem v minljivost in še vedno sem v situaciji, da smrt sicer priznavam, vendar ne verujem vanjo.

ko bi zmeraj bila izhodišče, kakšen bi bil človek. 

nisem ptica, ki bi zaspala med letom.

upam.

lp, m

(zanimivost okoli smrti se mi zdi kitajsko izvrševanje smrtne kazni in razpoložljivost človeškega telesa državi tudi po človekovi? smrti.) fenomen smrti neposredno odpira vprašanje svobode.

če imaš kaj, pa dodaj.

lp,m

mislil, ko bi smrt bila izhodišče in ne konec, bi se morda spremenili.

OJ, miko. Delovni ljudje si lahko privoščijo dopust, ki je vedno prekratek. Itak delamo preveč, čeprav je skoraj vse že sofisticirano smo bolj kot ne le sužnji blagostanja, cena zanj je pomanjkanje časa. Ker sem se dobro prilagodil nepravičnim razmeram kar dobro shajam in to zato ker ne rabim veliko. Večino svoje pozornosti posvečam samorazvoju in dvigovanju zavesti, če kdo ne verjame, mu jaz zagotavljam, da je  "delo na sebi" najboljša naložba. Kar se smrti tiče pa sem povprečno 7 ur dnevno odsoten, kar v eni inkarnaciji sešteje približno četrt stoletja.   

brez dela na sebi, si kot gasilec, ki ga lasten požar pogoltne, in to medtem, ko gasi požar sveta.

moje filozofično čudenje se le stopnjuje, ali se niso stari bogovi obnašali kot država. saj se tudi postava vzpostavlja kot bog. 

ah, iluzija, časa, namreč izkustvo, ki mi govori, da sploh imam nek čas za pot sem ali tja. 

poštenodivjezahodno ugašam luč v svoji kajuti.

pozdrav v tvoje kraje.

... vse bomo "videli" ... in doživeli.

Lp, Stojan

OJ, Stojan, že milijone let se razvijamo, mnogim se še ni posvetilo, tisti, ki se jim je, pa si ne belimo las, itak se samodejno. 

Hvala za dotik.

Vsaka noč nova smrt, vsak dan nova inkarnacija... Nekaj lepega sem prebrala, kar pomaga k rasti:

 Vsako jutro si reci:"Danes bom morda umrl-a"... In dan bo polno preživet... (v tem smislu, ne v drugačnem, da bi ostal v postelji in bi ti slika padla na glavo, hihi...)

Kako lažje je živeti in rasti, če verjamem v inkarnacijo... Lep zapis, pozdravi šoje vsako jutro:) 

OJ, platanas, hvala za krasen komentar. Šoje so vedno tu nekje.

Svit, lepo je biti človek; ti vsekakor si!

lepo bodi, Stojan

OJ, Stojan, tudi zate menim enako. Hvala.