nad letnico padlega debla
potujem skozi parado razglednic,
nekje nad ogledalom razporejene
brez reda mi zanetijo spomine;
zbledele davno so nekatere,
orumenele v viharjih časa,
ki veje iz črnobelih niš duha.
Ah, kako bežijo mimo mene
zaradi pisanih motivov,
krajev zaljubljenih,
odročnih mest
s cipresami,
vonj po
zgodovini,
sled modrih linij.
Komu mar za njih ?
V žuborenju povedanega
se umrlo čustvo ne povrne,
v triadah časa tu zabrisane
dopadljive krace večnih zavez,
igre neubesedljivih ljubezni, trenutkov.
Zapovrstjo iznad ogledala
se selijo v mojo prepoteno dlan,
zmečkane najdejo odrešenje v zubljih
ognjenih zmajevskih oči v krušni peči.
Prišle so prav, življenje so zanj dale,
vonj po skorji domala zapečeni
ne bo zapustil izbe kmalu.
Špranje za prehod
drugam, ven,
tesnijo.
Par dni loči
nas do žerjavice
sesedajočega vsemirja.
Super, čista 5ka :-)
Lp, s
Hvala Stojan.
Nekoliko uporniško sem se lotil tega pisanja,
kakor prispodoba minevanja in staranja moje matere,
ki sem jo vsaj 2 leti nagovarjal, da krpo in kuhalnico
zamenja s pisalom in napiše kakšno svojo pesem.
Kdaj jo bo, če ne sedaj?
lepo nedeljo ti želim Rajko
špranje za prehod drugam ... odlično
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: RAjko Jerama
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!