MAJHNI DOMOVI
Moje življenje se podira –
domino efekt,
le da se vsaka domina prevrne
v drugo smer
in tako nastajajo
majhne hišice
na sredi podrte razprtije,
majhni domovi,
majhni domki nastajajo vmes,
kjer moje misli
počasi poženejo
jekleni micelij.
Zadnja domina ne pade.
Tista zadnja nikoli ne pade.
(Tist zadnja, če jo brcnem, ne pade!)
Včasih si želim,
da bi padla.
Da bi padla
čisto do konca.
(Ne na tla, ampak v tla.)
Ta domina
bi s kotom nakazala,
kje je sever in kje jug –
ki ju drugače ne zasačim.
… Moja kri ne sluti plime in oseke,
ponoči me ne nosi luna, ampak Mars …
Moje steklene oči
krvavijo.
(V življenju valovim
izven naravnih zakonov.)
Dobra!!!
... lepo te je brati, Eva Šubic;)))
Z lepimi pozdravi,
koni
Zmeraj z veseljem preberem tvoje pesmi. Pašejo mi. Imajo kaj povedati.
Tokraj najdem v eni, kar dve.
Zadnje tri kitice so ušle od doma. :)
lp
pi
O, najlepša hvala Koni! Mi je v veselje :9
Živjo Irena,
hvala, mi veliko pomeni.
In pa se strinjam, zadnje tri kitice so kot nekakšen odmev predhodne pesmi napisane v nekoliko bolj sanjavem, zabrisanem vzdušju.
Res dobra.
Tule je škrat
kjer moje misli
počasi poženejo
jekleni micelji. micelij
LpL
Hvala Lidija, sem popravila :)
Komentiranje je zaprto!
.jpg "Eva Šubic")
Napisal/a: Eva Šubic
- 25. 02. 2023 ob 11:23
- Prebrano 435 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 114.93
- Število ocen: 6