Držim v roki mala roža.
Taka ki ne pozna muke.
Vonj še ima, samo je barva ima  drugačno.
Ne rabi več kapljice iz neba.
Če tudi suhe liste ima.
Zna biti drhteča, samo ko čuti moje toplote.
V vazi več ne želi.
Svobaja sebi v lepi dni.
Se vedro nasmejana tako kot dan ko bila še med skale.
Živi brez jutranji sonce,
Podnevi ostane me v oči, rdeča kot srce.
Samo tako želi, biti v svetu brez strahu in skrbi.

faeq