Dala bi rože

 dala bi cvet

da prideš zopet k meni živet

da te krasijo moji objemi

dala bi vse

to mi verjemi

Vsako minuto živel bi ob meni

nikdar zapustil mene ti ne bi

nikamor brez tebe ne bi odšla

vedno bi midva skupaj bila

To bi sreča največja bila

ko bi se midva zopet našla

to bi se bitje vsako smejalo

vsako bitje bi blagoslov dalo

A tebe ne bo nikdar nazaj

sprašujem boga zakaj

 zakaj

zakaj te je moral od mene vzeti

zakaj moram danes obupno trpeti

Nisem edina

 za tabo da joče

sem pa edina

 ki pesmi hoče

odgnati s pesmijo solze proč

pa vendar jokati vsako noč

Vse solze in bol bom v pesem izlila

z njimi bom tvojo dušo ovila

da ne boš

 Hari

 sam taval okoli

da ne boš name pozabil nikoli

Vsako bom jutro čakala nate

vsako večer bom molila zate

brez tebe nikoli ne bom več srečna

ljubezen moja do tebe je večna

Od tebe poslavljala bom se vse dni

mislila nate vse dolge noči

bo solzica tekla po licu mojem

mogoče bila je tudi na tvojem

Mogoče si jokal tiho in vdano

mogoče tud' ti preklinjal si rano

mogoče nisi želel od tod

iskala te bom

 Hari

 povsod

V zvezdici vsaki

 v vsakem cvetju

iskala te bom v vsakem vetru

v sonca žaru

 v dežju in toči

vse dolgo življenje

 podnevi

 ponoči

Sliko bom tvojo s cvetjem krasila

gledala tebe

 roke bom vila

poljubljala tvoj predragi obraz

ostal boš v srcu večen okras

Adijo ti rečem

 dragi moj

kako težek bil je z boleznijo boj

nisem te mogla

 Hari

rešiti

nisem ti mogla bolezni izpiti

Oprosti mi bitje moje predrago

ker danes si brišem slane solze

trpim in jočem silno za tabo

ker tvoje srce živeti ne sme

Milena