Pod težo teme
majhna duša
s popkovino privezana
na truplo.
Mehka postelja
zadnjega diha.
Mrzla roka
v očetovem prijemu.
Plišast medvedek
ujet v železju na gmoti.
Z drugim v roki
nedaleč stran
čakajoča mati.
Bobneči ples tal,
smrt se plazi po razpokah,
jok razsaja v zraku.
Čestitke k pesmi, ki ujame popotresno grozo,
lp, Ana
Res je....pesem izhaja iz teh dogodkov. Zgleda, da mi stiske ljudi dajejo največ navdiha....bolj jih občutim.
Hvala vam, Ana!
Lep pozdrav
Nuša
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nuša Ilovar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!