
Pod težo teme
majhna duša
s popkovino privezana
na truplo.
Mehka postelja
zadnjega diha.
Mrzla roka
v očetovem prijemu.
Plišast medvedek
ujet v železju na gmoti.
Z drugim v roki
nedaleč stran
čakajoča mati.
Bobneči ples tal,
smrt se plazi po razpokah,
jok razsaja v zraku.
Čestitke k pesmi, ki ujame popotresno grozo,
lp, Ana
Res je....pesem izhaja iz teh dogodkov. Zgleda, da mi stiske ljudi dajejo največ navdiha....bolj jih občutim.
Hvala vam, Ana!
Lep pozdrav
Nuša
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Nuša Ilovar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!