Ko pohitim,

je od rok vzburjeno telo

od ustnic mokra prsa

v tistih nekaj trenutkih

pod odejo drznosti

kot nov čas brez hladnih vetrov,

brez norih raztrganih misli

naju zveže mrak

in ustnice se odprejo brez glasu

takrat strast kruto zavlada

v najinem svetu,

ko pohitim,

se od lakote pohlepno telo

od sle zatavani drzni prsti 

sesedejo kot ugnezdeni

preden poletiva

in se zrušiva z viharjem.

Suzana Kavka