Ko pohitim,
je od rok vzburjeno telo
od ustnic mokra prsa
v tistih nekaj trenutkih
pod odejo drznosti
kot nov čas brez hladnih vetrov,
brez norih raztrganih misli
naju zveže mrak
in ustnice se odprejo brez glasu
takrat strast kruto zavlada
v najinem svetu,
ko pohitim,
se od lakote pohlepno telo
od sle zatavani drzni prsti
sesedejo kot ugnezdeni
preden poletiva
in se zrušiva z viharjem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!