duende speče ptice
(sanje nekega sna)
iznenada zadrhtim v otožen trenutek
dotaknil sem se vklesanega imena
(Milena)
tako rad bi se dotaknil tvojih verzov
ko se nagibam v svoje praznine
in že pozabljam
da Ona jedna trećina mene
Još nosi svetlost*
zato še močneje zaboli razdalja časa
ki me oddaljuje od tvojega nasmeha
in tako v ta večer
sega najino nikoli prepleteno
le moja samota postane enaka tvoji
vendar verjamem
da se te ta hip vsaj še nekdo dotika
v svojih mislih
– rad bi jih slišal
in napolnil tišino melanholije
ko bi spet lahko prebral tvojo pesem
kakor nekoč
(*Milena Vučković)
...da bi jih slišal!...
Lep pozdrav, Jošt!
Majda
Jošt, izjemen pesnik z velikim srcem si ... ;)))
... ob branju tvoje čustveno bogate pesmi, namenjeni "speči ptici", si odprl vratca v vrtove čudovitih verzov drage Milene, od katere smo se poslovili pred letom dni;
LpB
Majda, Breda, iskrena hvala za vajin dotik mojega spomina!
Lp!
Jošt Š.
Tudi mene je pesem prevzela, le tale verz:
ko se nagibam v sebe praznine (v svoje praznine / vase, v praznine?),
premisli,
lp, Ana
Verjetno sem malo preveč zašel brez nekega pomena, zato se strinjam.
Lp!
Jošt Š.
Čestitke k pesmi, ki oživlja spomin na besede ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
- 16. 02. 2023 ob 03:13
- Prebrano 421 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 127.32
- Število ocen: 9