veš ljubezen
od tega se ne umre
temveč propade
nekoč pa me je dragica
ribiti učil
mesec se je obesil
na trnek
vseeno sva čakala
najprej plimo
potem oseko
ja
prestrezala sva jih
on je vedno
zadel v polno
meni
pa so se ribice
lepe
kot kolibriji v noči
odbijale od roba čolna
in pljuskale nazaj
v srečo globin
o da
jedla sva oba
jedlo jih je mnogo
in mački so takrat
znali zgristi kosti
najlepše ptice so padale
zaspal je slikar
pod postelje
zaprašene
veliki voz
je zbežal na vzhod
ni bilo ure
le žal
in sreča
ob povratku
v neskončnost bom pisal
o prestreljeni
puščici
ker sem pozabil
o kapljah
ki spolzijo z dlani
o galebih
ki me učijo loviti
za drobiž
ki ga ob zori
morju vračam
En prijatelj je raubšicov ribe v potoku, nikoli ni rabil trnka, potegnil jih je izpod kamnov, pravi ekspert je bil, bil zraven, videl...
...ta drobiž lepe, čarne poezije....v vodnjak želja vreči besede...
Lep pozdrav,
Majda
pozdravljen, Svit. nebroj načinov je. eni so eksperti z golo roko. videl tudi staro poštno znamko, z lovcem na krokodile. imel je nož v vsaki roki.
tudi s puščicami in seveda s trnki, kar je tukaj primer. pri klasičnih načinih mesec ni dobrodošel, ah, saj vse veš ...
če si pozorno prebral, gre tudi za nekaj pozabljenega, morda odgovor, ki ga iščemo in po nekem ključu izgubimo, pozabimo.
lahko je tudi puščica, ki leti vate in jo nekdo prestreli. skratka, poti so odprte.
lp, m
Majda, hvala za lep komentar in tvoje lepe pesmi.
lp, m
Ja, Miko, poti so odprte, nihče ni izključen, v kolikor se ne izklopi sam...
tudi to lahko stori na mnogo načinov.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 16. 02. 2023 ob 03:16
- Prebrano 262 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 113.2
- Število ocen: 5