Obleka idealista
tehta 21 gramov.
Ostanki razmočenega Katekizma
ji silijo iz drobovja.
Z leti postaja težja,
bolj vlažna,
hladno neprivlačna za molje.
Sol zažrta v rokave,
odpadli gumbi oguljenega tekstila.
Neprimerni jesenko-zimski dodatek.
Strdek pozabljenega črnila.
Še vedno pa
nenavadno domača.
Nekoč sem prebral zanimivo izjavo češ da duša tehta 21 gramov...
tehtali so človeka pred in po smrti. medtem, ko je umiral, torej. zanimivo, res.
lp
Torej je avtor imel točno to v mislih.
Idealist ne potrebuje ničesar dodatnega,
on je duša; modni dodatki so mu odveč;
v tej duši pa ostanki Katekizma itd.
Zanimivo.
Kar za čestitati.
Je Rajko zelo dobro povzel točno to, kar sem imel v mislih. ;)
In hvala vsem za komentarje.
Všeč mi je, le razmislek: ima koža drobovje (mogoče pore)?
Lp, Ana
Pozdravljena Ana, hvala za pripombo.
Moram pa opozoriti, da tukaj ni mišljena ta ˝obleka˝ direktno kot koža/površina. Tukaj je mišljena celotna bit posameznika - v tem primeru idealista - kar pa marsikdo (okolica) res dojema/vidi zgolj kot površino človeka, zato je v pesmi večinoma na tak način tudi opisana (obleka naredi človeka). Namreč z opisovanjem ˝obleke˝ res opisujem površinskost, nekaj kar vsak od nas najprej pri drugih opazi, a v dveh vrsticah želim to površinskost povezati z nečim več. Najprej z ˝21 grami˝ to ˝obleko˝ povežem z dušo, torej nečem globjim, nečem, kar je povezano z našo celoto in idealista dejansko definira. Kot površinsko lahko predstavlejno ˝obleko˝ tako dojema zgolj nedosleden opazovalec. Ker pa pesem idealista prikazuje ˝povprečnemu, nezainteresiranemu opazovalcu˝, se v nadaljevanju temu podredi. Z na prvi pogled nesmiselno omembo drobovja tako zgolj še drugič želim poudariti neko globinskost, nekaj kar je globoko ukoreninjeno, prvinsko, celo prirojeno. Nekaj kar ni le zlagana predstava za okolico, ampak je dejansko to, kar idealist je.
Na kratko, čeprav v pesmi večinoma idealista in njegovo ˝obleko˝ opisujem kot nekaj površinskega, sem želel z ˝21 grami˝ in ˝drobovjem˝ namigniti na nekaj globjega in celovitega. Nekaj, kar ne more biti ločeno. Da sta ta površinskost in globina pravzaprav eno in isto - idealist je ena sama celota, ki pa jo okolica večinoma dojema/vidi drugače. Zato tudi tak opis.
Upam, da razumeš kaj poskušam povedati, čeprav sem mogoče malce preveč zakompliciral. V vsakem primeru bi to želel obdržati v pesmi. :)
Super razmišljanje, morda bi bilo boljše, če je Obleka idealista prvi verz in za naslov izbereš npr. Podkožje ali kaj podobnega? Ker če daš ta verz v pesem, to prehajanje v globine bolj pride do izraza. Premisli ...
lp, Ana
Sem malo razmislil o tvojem predlogu Ana, a imam težavo najti drugačen naslov. Se mi vseeno zdi, da trenutna verzija lepo zapelje pesem v smer, kot sem si zamislil in nimam zares želje po spreminjanju. Namreč hočem vseeno ohraniti besedo ˝idealizem/idealist/...˝ v naslovu, a prehitro pride do ponavljanja besede, če je naslov podoben prvemu verzu. Malo razmišljam v smeri ˝Mrtvi ideal˝, če že sploh. Najraje bi naslov in verze sicer obdržal v trenutnem stanju. Kakšen predlog mogoče? ˝Podkožje˝, itd. se mi sploh ne dopade, saj ne predstavi pesmi na način, kot sem si zamislil.
LP, Luka
Hm, včasih kdo naslovi pesem z zvezdico ali kakim znakom, morda bi bila to rešitev?
Lp, Ana
To bi šlo, ja. Potem bom izbral 5 zvezdic. Bom kar preimenoval. Hvala za predlog. :)
Čestitke k pesmi, ki nas ne pusti zunaj ...
lp, Ana
Hvala Ana! :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lorijan (Luka Šturm)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!